Planinsko društvo

Končno je napočil čas tudi za mlade planince. Privoščili so si pohod na Kislico – 6 metrov manj kot 1000 m visok hrib nad Frankolovim. Petkov popoldan je bil pravšnji zanjo. Pod vodstvom vodnice  Nine in Polone, velike oboževalke  Kislice,  jo je osvojilo 19 nadebudnih mladih planincev.

Nekaj utrinkov pa si lahko ogledate s klikom na spodnjo fotografijo.

Sladek nasmeh na Kislici

Začetek aprila smo se podali odkrivat nam manj znani del Slovenije – Rakov Š kocjan, Cerkniško jezero in Slivnico. Čeprav napoved ni bila najboljša, se nas je zbralo 30 planincev, ki nima tega ni bilo mar. In imeli smo prav.  Že na Trojanah nas je obžarilo sonce, ki se nas je držalo pretežni del izleta. Vmes pa smo za popestritev doživeli še oblake, dež, sodro in sneg …

Pasli smo pogled na Cerkniško jezero

Po notranjskih naravnih “specialitetah” nas je vodil Polde Mišič, športni pedagog, zaposlen v CŠ OD Rakov Š kocjan, sicer pa zagnan prostovoljec v turističnem društvu na Blokah. Tako nam je postregel s številnimi podatki, ki bi jih še ob tako temeljiti pripravi na turo ne mogli izvedeti.

Najprej smo si ogledali ruševine cerkvice sv. Kancijana, svetnika, za katerega so ljudje verjeli, da jih bo varoval pred vodo, po njem je kraj dobil tudi ime: Š kocjan. Naravoslovno učna pot nas je vodila do Velika naravnega mostu, potem pa ob reki Rak do Mosta želja, preko njega pa do ruševin žage, izvira reke Rak in Malega naravnega mostu. Slednjega smo si gledali tudi od spodaj navzgor, še prej pa si ogledali Zmajevo jamo.

Sledila je vožnja ob Cerkniškem jezeru nad požiralniki Velika Karlovica, Mala Karlovica, Svinjska jama, pod Ušivo loko mimo otoka Gorica/Goričica čez nasip do vasi Dolenje Jezero, kjer smo si ogledali maketo Cerkniškega jezera, ob kateri nam je vodnik tudi predstavil presihanje tega jezera, legendo o nastanku Cerkniškega jezera ter še mnogokateri podatek.

Š ele ob 14. uri smo se podali na Slivnico. Po poldrugi uri hoje smo bili na vrhu.   Gostilna pod vrhom je bila odprta, in ker je bilo tako sončno prijetno, smo počitek podaljšali, a 15 minut podaljška nam je hodilo napoto ravno na koncu, ko nas je dobila krajša ploha. Tudi navzdol smo hodili poldrugo uro, spustili smo se do Grahovega. Nazadnje pa smo si privoščili še gobovo juho na turistični kmetiji Logar v Žerovnici (najfirbčnejši vas na svetu, kot nam je informacijo predal naš vodnik Polde).

Preživeli smo čudovit dan in še dolgo pot nazaj smo si popevali Slovenija, od kod lepote tvoje.

Res je, vabimo vas na Slivnico, ampak ne na našo nad Slivniškim jezerom, temveč na notranjsko nad Cerkniškim jezerom. 11. aprila se nam pridiružite pri odkrivanju tega koščka Slovenije.

V soboto, 27. marca, smo se udeležili orientacijskega tekmovanja v Rogatcu. Pomerili smo se v kategorijah od A do D in bili uspešni. V kategoriji D so Manca Čujež, Nina Gradič, Saša Jagodič osvojile 1. mesto, prav tako so bili najuspešnejši naši v kategoriji C: Matjaž Deželak, Metod Gradič in Andrej Rožanc in kategoriji B: Kristina Kaučič, Gašper Košak Pevec, Neža Mastnak in Janez Palčnik. V kategoriji A pa so le za tri točke zgrešili 1. mesto Mitja Gračner, Nac Mastnak, Jaka Mesarec, Gašper Š kornik, osvojili so 2. mesto, 3. mesto pa so zasedli Anja Furdi, Luka Košak Pevec, Luka Lesjak in  Vid Palčnik.

Tako smo spet preživeli prijeten spomladanski dan pod Donačko goro.

Orientacijski utrinek izpred Rudijevega doma pod Donačko

Fotografske utrinke, ki jih najdete v naši galeriji,  je tokrat lovila Nuša Verdev.

Nika v steni

V četrtek, 4. marca, smo se v okviru planinskega krožka podali na plezalno steno v Hruševec. Kar 25 mladih planincev se je nabralo, nekaj že preizkušenih mačkov, nekaj pa novincev. Matej je razložil osnovna pravila gibanja pri plezanju in mlade planince tudi varoval, Nini  je pri oblačenju v plezalno opremo na pomoč priskočila še “maksijevka” Neža, v objektiv je plezalce lovila “maksijevka” Kristina, “maksijevci” Gašper, Tilen, Jakob in Janez pa so vse čakajoče na plezanje zabavali z družabnimi igrami.  Stena se je kar šibila od same volje po plezanju in starši so prišli kar prehitro. Vsekakor bomo plezanje še ponovili – in da bo vsem lažje, v dveh skupinah – MINIJI in MAKSIJI.

N. G.

V petek, 12. 2.,  smo imeli  občni zbor, na katerem se je zbralo  kar dosti obiskovalcev – tako članov kot tudi gostov. Uvodne minute, ko smo čakali pol ure zaradi nezadostnega števila članov, je s predstavitvijo dela z mladimi popestrila Nuša Verdev, potem pa je predsednik Matej Planko podal poročilo o delu v društvu v preteklem letu, Boštjan Rosenstein je predstavil finance, Mirko Žagar pa poročilo nadzornega odbora.  Načelnica mladinskega odseka Nina Gradič  se je pri poročilu dela z mladimi navezala kar na predhodno predstavitev Nuše Verdev, nato pa sta še Matej in Manca predstavila nekaj utrinkov z izletov.

Predsednik je predstavil  še program dela za leto 2010, katerega osrednji dogodek bo gotovo organizacija državnega tekmovanja  Mladina in gore, poleg njega pa še vse druge že tradicionalne dejavnosti. Predsednik je nagradil tudi prvorazrednike v planinskem znanju v državi – Slivniške svizce – podaril jim je darilni bon za brezplačno taborjenje na planinskem taboru v Drežniških Ravnah in se zahvalil menotoricam Nini, Nuši in Patriciji za pomoč pri pripravah na to tekmovanje, Slivniški svizci pa so se prav tako zahvalili mentorici Nini, svojo zahvalo  pa dodali še vodniki Boštjan, Manca, Matic, Silvo in Mirko.

Občni zbor se je zaključil ob večerji in sproščenem klepetu, v naši galeriji  pa si poglejte nekaj utrinkov.