Pa smo že skoraj tam – v Drežniških Ravnah.
Z avtobusne postaje v Gorici jo bomo mahnili v soboto, 10. julija, ob pol osmih zjutraj, lahko pa ste na postaji že kaj prej, da poravnate še preostanek plačila in nam pomagate pri nalaganju opreme. Š e kakšno informacijo pa najdete na desni strani pod naslovom Tabor Drežniške Ravne.
Julija je že čas za prave hribe, zato smo prvo julijsko soboto, 3. 7., izkoristili za vzpon na Krofičko. Za dobro jutro smo se vzpeli do Koče na Klemenči jami (1208 m), nato pa mimo najdebelejšega slovenskega macesna nadaljevali vzpon proti Krofički, ki so nam ga obarvale številne gorske cvetke ob poti. »Očeladeni « in s trdnim korakom smo premagali še ciljno strmino in si sobotno kosilce privoščili na 2083 metrih, s pogledom na Ojstrico in preostale vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Po isti poti smo sestopili v dolino, za las ubežali dežnim kapljam in ravno ujeli radijski prenos nogometne tekme Nemčija : Argentina.
Fotografije so tudi tokrat na ogled v naši fotogaleriji.
(M. Č.)
Zakorakali smo že v poletje, na vrsto prihajajo višji hribi. Krofička je zanimiv hrib nad Logarsko dolino, s katerega je čudovit razgledna na Robanov kot in Logarsko dolino. Več informacij o izletu dobiš v priloženem vabilu.
V trojčku izletov, ki jih je v sredini junija pripravilo PD Slivnica pri Celju, se je kot zadnji znašel tudi izlet v neznano. Ni bil dolgo v neznano, saj so nadebudni mladi planinci in njihovi starši po opisu kmalu ugotovili, katera planina v Sloveniji sploh ni mala in na kateri planini se pasejo krave vseh barv, razen vijolične ne.
30 mladih planincev, njihovih staršev in vodnikov se je tako v nedeljo, 13. 6., podalo na Veliko planino s Kranjskega Raka – po dokaj strmem, a prijetno senčnem vzponu so najprej prispeli na Malo planino, od koder jih je pot po kot preproga mehki travi vodila do Domžalskega doma na Veliki planini. Tam je bil čas za počitek in malico, potem pa je sledil potep do kapelice in večjih in manjših jezerc, ob katerih smo zapeli »slavne « banse. Pogovori, rožice, toplo sonce in druženje z vrstniki iz Luč in Ljubnega – pa je minil še en lep dan v objemu planin. Češnjo na torti pa je dodal še prvi zadetek na letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu – ki nas je seveda počakal, da smo ga lahko videli v živo v gostilni v Kranjskem Raku. Fotografije si poglejte v naši galeriji, nekaj jih je pa objavila tudi Maja.
(N.G.)
Sončno soboto, kot je bila 12. junija, bi bilo grešno preživeti v dolini, zato smo se odpravili na Ratitovec in Soriško planino. Š tartali smo v Prtovču (1025 m) in se po poti Čez Po(v)den vzpeli do Krekove koče na Ratitovcu (1642 m) in razglednega Gladkega vrha (1667 m), od koder se nam je odprl razgled vse do Triglava. Nato smo jo mahnili proti Soriški planini, se vmes razgledali z najvišjega vrha Ratitovca Altemaverja (1678 m) in uživali v hoji med cvetočim gorskim cvetjem in s pogledom na Julijske Alpe. Po treh urah grebenskega prečenja smo na Litostrojski koči na Soriški planini (1306 m) osvobodili noge gojzarjev in zadovoljili lačne želodčke.
Za piko na i planinskega izleta smo obiskali še rojstno hišo slikarja Ivana Groharja v Spodnji Sorici, kjer smo se s pravim otroškim navdušenjem prepustili ustvarjanju: Slivniški skriti talenti smo se najprej izkazali kot izvrstni tolkalci, nato pa še kot risarji.
Kot vedno so tudi tokrat najzgovornejši fotografski utrinki v naši galeriji.
(M.Č.)
V že skoraj lahko rečem minulem šolskem letu smo se s cicibani planinci pridno družili in opravili 3 izlete. Prvega na Gaj, drugega na Peseke in tretjega po Gorici pozimi. Nagrada za vso naše pridno delo je bil zaključni izlet na Žusem, kamor smo se podali 11. 6. 2010. Vseh 70 pohodnikov se je zbrali pri kmetiji Užmah, od koder smo jo mahnili proti vrhu Žusma. Po poti so nas poleg navadnih markacij, ki jih lahko srečamo na vsaki planinski poti spremljale še posebne markacije, ki nam jih je nastavil škrat Kuzma. Pri vsaki smo izvedeli kaj novega o Žusmu. Na cilju nas je čakal še skriti zaklad in okrepčilo, ki so ga pripravili člani planinskega društva Žusem.
V tem letu je kar 24 cicibanov planincev v svojem dnevniku Ringa raja zbralo 5 izletov, tem smo za nagrado podelili našitke Ciciban planinec. Tako smo zaključili letošnjo sezono in se že veselim naslednje. Fotografije si poglejte v galeriji.
(N.V.)
V soboto se podajamo na Ratitovec. Pridruži se nam, več informacij imaš v priloženem vabilu.
Kljub slabi napovedi se nas je zbralo 20 pohodnikov. Do Klemenče jame smo se povzpeli v zelo oblačnem, a še vseeno suhem vremenu. Ko pa smo prišli v kočo, je začelo padat in je padalo in padalo… Tako da nam ni ostalo drugega, da se v takem vremenu vrnemo v dolino. Posebno je bila to preizkušnja za še ne dvoletnega Vita in štiriletno Tino, ki pa sta jo dobro prestala. Na koncu tudi takšen dež pride prav, ker nas spomni, da hribi niso samo sonce in čudoviti razgledi. V hribih nas lahko hitro dobi tudi slabo vreme, v takšnem primeru je pomembno, da imamo v nahrbtniku vso potrebno opremo in dovolj oblačil za preobleči. Ponavadi je to samo nepotrebni tovor, s katerim nabiramo kondicijo, v takšnih primerih je pa dragocen kos opreme in na to ne semo pozabiti, ko se bomo v prihajojoči planinski sezoni odpravljali v višje hribe. Fotografske utrinke si lahko pogledate tukaj.
(M. P.)
Slivniški planinci smo se že tradicionalno udeležili Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki je letos potekalo 22. in 23. maja na Koroškem, organiziral pa ga je Koroški pokrajinski odbor mladinskih odsekov.
Zmagovalci!!!
Slivniške barve smo branili s petimi ekipami in v dveh tekmovalnih dneh dodobra spoznali Ravne na Koroškem in njihovo okolico, od Naverškega vrha do Prežihovine in še marsikakšen vrh in grapo vmes. Tekmovalci težjih kategorij C in D smo v soboto nanizali že dnevno in nočno tekmo, v nedeljo pa so se nam pridružili še mlajši tekmovalci v kategorijah A, B in G. S kompasom in z zemljevidom smo se uspešno podili čez koroški drn in strn, poiskali kontrolne točke in na njih reševali praktične naloge (iz znanja orientacije, prve pomoči, poznavanja gorstev, varstva narave, planinskih vozlov ter poznavanja dela in življenja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca), pokazali pa smo še obvladovanje teorije iz planinske šole.
Rezultati so bili razveseljivi, saj smo domov prinesli prvo, drugo, tretje, sedmo in 14. mesto.
V kategoriji A so Slivničani (Gašper Š kornik, Jaka Mesarec, Luka Košak Pevec, Nac Mastnak, Luka Lesjak) osvojili 14. mesto.
V kategoriji B so Legende (Neža Mastnak, Gašper Košak Pevec, Tilen Cmok, Janez Plačnik, Jakob Š kornik) pometle s konkurenco in se povzpele na 1. mesto.
V kategoriji C so Ljubitelji favne in flore s pridruženim članom iz PD Zabukovica (Metod Gradič, Andrej Rožanc, Matjaž Deželak in Peter Mohorko) za las zgrešili zmago in se uvrstili na 2. mesto.
V kategoriji D se je ekipa Nas 5 je najboljši par (Nina Gradič, Saša Jagodič, Manca Čujež, Boris Pungaršek in Matej Planko) veselila 3. mesta.
V kategoriji G pa je ekipa Nas 4 je najboljši mix (Nuša Verdev, Kristina Kaučič, Mojca Užmah, Sara Polenšek) osvojila 7. mesto.
Nekaj fotoutrinkov najdete v naši galeriji, natančne rezultate pa tukaj.
(M. Č.)
Vabimo vas na srečanje planincev Savinjskega meddruštvenega odbora, ki bo v naši neposredni bližini. Letošnje srečanje gostijo planinci iz Dramelj. Srečanje bo v soboto, 29. 5. 2010 ob 11 uri na Uršuli nad Dramljami. Več informacij je v priloženem vabilu, ali na spletni strani planinskega društva Dramlje.
Vabimo vas na tradicionalni izlet na Klemenčo jamo, ki bo v nedeljo, 30. maja. Več si preberite v vabilu tukaj.
Tabor že skoraj trka na vrata, zato je prav, da vam damo na voljo nekaj podatkov. Tokrat se bomo podali v Drežniške Ravne na Tolminsko, in sicer od 10. do 17. julija. Kot že nekaj let se nam bodo pridružili mladi planinci in njihovi vodniki iz PD Luče, Ljubno, Tabor in Dramlje, skupaj pa bomo osvojili vsaj tri vršace v okolici, poslušali teme iz planinske šole , se pomerili v orientaciji, okusili vodo v takšni ali drugačni obliki (pa s tem ne mislimo na dež) in se seveda družili ob družabnih igrah.
Taborski utrinki z lanskega tabora
Prijave za tabor bomo sprejemali do konca maja, zato pohitite, da se vrata, kamor tabor že trka, ne zapro.
Prijavite se lahko pri mentorici Nini na OŠ Slivnica ali pa po našem društvenem mailu. Tukaj pa najdete prijavnico.
Proti Žusmu
14. pohod po KS Slivnica pri Celju je 2. maja 2010 zavijugal po vzhodnem delu krajevne skupnosti in zakorakal še preko meja v sosednjo KS Loka pri Žusmu. Nedeljsko grozeče oblačno jutro je najbrž botrovalo precej okrnjeni udeležbi tradicionalnega pohoda, a 90 pohodnikov je ugotovilo, da je sonce na strani pogumnih. Letos je planinska karavana s hojo začela v Hrastju in v gosjem redu krenila na Žusem, kjer je peščica Kresnic v cerkvi svetega Jakoba s pesmijo priklicala prve sramežljive sončne žarke. Raziskovalna vnema je pohodnike popeljala naprej do Malega in Velikega Š pička in jih po markirani planinski poti usmerjala v dolino, kjer se je pri Žureju prav prileglo okrepčilo, energijska popotnica za ponovni vzpon, tokrat na Sveto Heleno, kjer so zidanice ob poti že premamile kakšnega pohodnika, za pravo pogostitev, pozdrav vinske kraljice in poskočne zvoke harmonike pa so na Heleni poskrbeli domačini iz Javorja.
Skozi špalir cvetočih jablan je pisano planinsko karavano domačinov, občanov in številnih radovednežev od drugod – celo iz Ljubljane in Cerkelj na Gorenjskem – čakal le še sestop v Gorico pri Slivnici, tam pa tradicionalna kranjska klobasa z zeljem. In seveda neutrudni muzikant Gašper, ki je spet spravil na noge prav vse pohodnike, da je plesišče za gasilsko-kulturnim domom postalo premajhno. A nič ne de, kjer je dobra volja, to ni ovira! Dodobra ogrete mišice na nogah so se prožile še na tekmovanju za suho salamo Š portnega društva Gorica pri Slivnici. V močni konkurenci sta si vsak svojo salamo »priskakala « Kristina in Zoran, Silvo si jo je prislužil za plesno inovativnost, Gorenjci pa za največ prevoženih kilometrov, da so se lahko udeležili slivniškega pohoda.
Tudi letos bo Planinsko društvo Slivnica pri Celju organiziralo pohod po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju. Tokrat se bomo sprehodili po KS Slivnica pri Celju že 14., in sicer bomo letos natančneje raziskali vzhodni del krajevne skupnosti, poleg tega bomo pokukali še v KS Loka pri Žusmu. Leto se bomo za začetek odpeljali z organiziranim avtobusom v Hrastje, od koder se bomo povzpeli na Žusem, kjer si bomo lahko ogledali cerkvi svetega Jakoba in svetega Valentina. Nadaljevali bomo z raziskovanjem vrha Žusma, povzpeli se bomo na Mali in Veliki Š piček, okrepčali pa se bomo v Lovskem domu. Pot nas bo vodila naprej po markirani planinski poti v dolino do Žureja, od tam nas pa bo pričakal vzpon do Svete Helene, in od tu po že znani poti do Gorice. Tokrat za spremembo v obratni smeri. Zaključili bomo v Gorici na prireditvenem prostoru za gasilsko-kulturnim domom.
Pohod bo v nedeljo, 2. maja, s startom ob 9. uri izpred gasilsko-kulturnega doma v Gorici.
Startnina je 3 evre (otroci imajo zastonj). Po pohodu bo poskrbljeno za hrano in pijačo, z glasbo pa nas bo zabaval Gašper Jelen.
Tudi slivniški planinci smo se udeležili akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V slogu celotne akcije v KS Slivnica nismo bili ravno številčni, pa zaradi tega bolj zagnani. Akcije smo se udeležili tudi otroci, ki so skupaj z nami pridno pobirali smeti ob Voglajni od mosta v Gorici do mosta v, ki vodi v Sotno. Nabrali so kar nekaj vreč, ki so jih nato pripeljali na zbirno mesto v Gorici. Zelo so bili angažirani Urbančani, je pa še vedno ostalo veliko odpadkov v rokavu Voglajne pod Š ketom. Rešitev tega črnega odlagališča bo zahtevala angažiranost celega kraja. Nekaj fotografij si lahko pogledate v galeriji.
Na žalost se mi zdi, da je bila izpuščena odlična priložnost za angažiranje večjega števila prebivalcev našega kraja, ki bi ob ustrezni spodbudi bili pripravljeni dopoldan preživeti med smetmi in tako prispevati svoj del k lepši in čistejši podobi svojega kraja. Zagotovo bo še dovolj priložnosti, da zamujeno nadoknadimo. Za začetek naj bo dovolj, da krajane spomnimo in jim pokažemo, kaj vse smo v tem dnevu pobrali in da naj tako očiščeno naravo tudi pustijo. Vsi imamo dovolj možnosti, da vso navlako, ki se nam nabere, odložimo na primerno mesto. Če smo prepozni za odlaganje v organizirane kontejnerje za kosovne odpadke, imamo še vedno možnost odpadke odpeljati na deponijo v Celje, kjer jih brezplačno odložijo.
Vse se začne pri posamezniku. Zato če koga vidite, da odpadke odlaga na neprimerno mesto, ga prijazno opozorite in vzpodbudite, da se zave svojega do narave in ljudi škodljivega početja.
(M. P.)
