Letos bo že četrto srečanje planincev občine Š entjur. Zopet ga bomo organizirali pri nas. Srečanje in pohod bomo povezali z tadicionalno prireditvijo na Sveti Heleni, Martin na star način. Dobili se bomo ob 8. uri pred kulturnim domom v Gorici in jo bomo mahnili preko Cola na Sveto Heleno. Za okrepčilo in dobro voljo bo poskrbljeno. Več si lahko preberete v priloženem vabilu.
Vabljeni!
Danes smo uspešno izpeljali že peti planinski orientacijski maraton, ki smo ga organizirali člani planinskega društva Slivnica pri Celju s pomočjo Mladinske komisije pri PZS. Tekmovanje se udeležilo 23 tekmovalcev, ki so prišli iz Postojne, Domžal, Ptuja, Vuzenice, Velenja, Zagorja ob Savi, Zabukovice, Vitanja in Žalca. Najhitrejši so s progo dolžine 16 km opravili v dobrih dveh urah. Vsi so se zelo dobro znašli pri praktičnih nalogah iz prve pomoči, plezanja in planinskih vozlov. Največ točk je zbrala ekipa PENZIONIST PARTY (Tin Pelc&Matej Ogorevc) sledila sta ROMPOMPOM (Martin Ocepek&Boštjan Deberšek) pred PUSTOLOVEC RAJD (Vasja Jerčič&Miran Puc). Rezultate si poglejte tukaj. Bravo!
Fotografije najdete v galeriji, daljši članek, ki je objavljen na portalu Siol pa tukaj.
Letošnje 22. regijsko tekmovanje MiG je v naši, Š tajerski regiji potekalo na OŠ Sveta trojica. Udeležila se ga je tudi ena ekipa iz našega PD, ki so jo sestavljali Gašper Š kornik, Luka Košak Pevec, Nac Mastnak in Jaka Mesarec. Test so dobro rešili, ampak jim ni uspelo zbrati toliko točk, da bi se uvrstili na državno tekmovanje. Pa nič zato, kajti fantje so se s svojim znanjem za svoja leta odlično izkazali! Vse rezultata si lahko pogledate tukaj. Bravo!!!
Sicer pa državno tekmovanje MiG ne bo šlo kar tako mimo nas. Se še spomnite, da so Slivniški Svizci lani zasedli mesto državnih prvakov? S tem so si zagotovili mesto na letošnjem državnem tekmovanju in planinskemu društvu »prislužili « organizacijo tega dogodka. Priprave so že v polnem teku, kajti 15. januar bo kmalu tukaj!
(N. V.)
Ciciban planinec je zaživel tudi letos. 4. novembra je 20 najmlajših planincev skupaj s tremi spremljevalkami za prvi Cici pohod izkoristilo še zadnje letošnje tople sončne žarke. V čudoviti jesenski idili smo se povzpeli na Gaj. Vreme nam jo je enkrat že zagodlo in nam preprečilo ta pohod, ampak je bilo pa tokrat zato toliko lepše.
Več utrinkov pa najdete v naši galeriji.
(N. V.)
POM? – BOM!
Že nekaj let se v Savinjskem meddruštvenem odboru organizira planinski orientacijski maraton – kot neke vrste dodatek za tiste, ki se radi pomerijo v planinski orientaciji. Pri POM-u gre pač za večji poudarek na teku kot na orientacijski zahtevnosti. Prvo tekmovanje je organiziralo planinsko društvo Zabukovica, dosedanji organizatorji POM-a so bili še PD Nazarje in PD Polzela.
Prvič se bomo z organizacijo že petega POM-a letos spopadli v PD Slivnica pri Celju v sodelovanju z MK PZS. Ko bodo na regijskem tekmovanju Mladina in gore mladi planinci stikali glave in se čim bolj izkazati v planinskem znanju, se boste orientacisti lahko podili po kozjanskih gričih in se tako pripravili tudi na področna ligaška tekmovanja. Pomerili se boste lahko v več težavnostnih kategorijah, na točkah pa pokazali nekaj osnovnega planinskega znanja. Prijavili se boste kot posamezniki, nato pa boste izžrebali sotekmovalca. Torej bo že pred samim startom napeto. To je gotovo tudi en izmed čarov tega tekmovanja, zato pridite v Gorico pri Slivnici v soboto, 6.novembra. Start bo ob 9. uri, prijave in žreb pa uro pred tekmovanjem. Več informacij najdete v priloženem razpisu, ali pokličite na številko 040 161 352.
Vabljeni!
Prihaja jesen in začenja se obdobje izletov v sredogorje. Vabim Vas, da se nam pridružite naslednjo nedeljo, 17. 10. 2010, ko se bomo povzpeli na Kum – Zasavski Triglav. Več si preberite v priloženem vabilu.
Dva meseca in pol po planinskem taboru v Drežniških Ravnah smo se spet srečali in prvo oktobrsko soboto v Gorici pri Slivnici obujali spomine na julijski teden pod Krnom. Skoraj polovica se nas je zbrala, za dobro jutro zaplesala Lavrencijo, nato pa jo mahnila s klopce na klopco: najprej na Gradišče in nato na Peseke – z obojnih razglednih klopc smo občudovali Slivniško jezero in v jesenske odtenke barvajočo se naravo. Preostanek energije smo sprostili na nogometnem igrišču in med lovljenjem frizbija, nato pa obnovili »baterije « s čevapčiči in kostanjem. Fotografije si lahko ogledate v naši galeriji.
(M. Č.)
Letos nam ni uspelo priti na Viš, tako da si ga bomo pustili za naslednje leto. Se pa bomo v nedeljo, 26. 9. 2010 povzpeli na Košutico, vrh v senci mogočne Košute. Več si preberite v priloženem vabilu.
Lani nam vreme ni pustilo, da bi se povzpeli na Viš, mogočno goro v sosednji Italiji. Zato se ne predamo in bomo letos v soboto, 4. 9. 2010 poizkusili znova. Več si preberite v priloženem vabilu.
Prejšnji vikend smo obiskali skupino Brenta v Dolomitih. Nabralo se nas je 10 iz vseh vetrov, Hari in Nedeljko iz Rogatca, Sanda, Zmago in Sonja iz Radeč, Karmen iz Maribora, Branko, Nina in Matej iz Slivnice. Izhodišče smo imeli v Madonna di Campiglio. Z gondolo smo se popeljali na sedlo Groste (2446m), kjer smo začeli z našim pohodom. Š li smo do koče Tuckett (2272m) in nadaljevali po ferati S.O.S.A.T. do koče Brentei (2182m). Prvi dan smo zaključili na koči Pedrotti e Tosa (2483m). Drugi dan smo nadaljevali po verjetno najlepših policah na svetu po ferati Via della Bocchette, ferati Sentiero delle Bochette Centrali in Sentiero delle Bochette Centrali Alte do sedla Bocca del Tucket s katerega smo se na žalost vseh spustili po dolgem snežišču do koče Tucket, kjer smo se odlično najedli in naspali. Na žalost pa zato, ker smo vedeli, da nas naslednje jutro čaka povratek in nadaljevanjee poti do sedla Groste s kateregaa smo se tretji dan spustili za gondolo do naših avtov. Na koncu je sledilo še namakanje ob Lago del Gardi, nekateri smo si pa privoščili še dan počitka ob jezeru Lago del Tenno. Fotografske utrinke si poglejte v naši galeriji.
(M. P.)
Š tirinajsterica na vrhu
Tudi letos smo se podali v triglavsko pogorje. 14 se nas je nabralo, ki smo jo 7. avgusta mahnili iz Kota proti našemu Očaku. V Peklu smo se razdelili v 2 skupini. Ena je odšla na Rjavino, druga pa na Staniča in Begunjski vrh. Ta dan je bil naše skupen cilj Kredarica, kamor smo se v poznopopoldanskem času zatekli pred vetrom in nizko oblačnostjo ter kapljicami iz nje. Že proti večeru se je začelo jasniti in le upali smo lahko, da se vremenska napoved o lepem vremenu uresniči. IN SE JE! Vstajanje ob 4 h zjutraj, potem pa proti vrhu ter sončni vzhod na poti. Enostavno čudovito! Ob 7 h smo bili na vrhu in uživali v soncu in izrednem razgledu. Miru pa je bilo malo manj, saj so to lepoto želeli uživati še drugi planinci … To je pač cena obiska Triglava konec tedna. Ko smo se pri sestopu prebili mimo vseh planincev, pa smo lahko spet normalno zadihali – najprej ob energijsko bogatem zajtrku na Planiki, potem pa še na Vodnikovi koči ter sestopu na Rudno polje. Ena skupina je pobrala še Viševnik, drugi pa so udarili direktno. Za zaključek pa so se eni osvežili še v Blejskem jezeru. Več si seveda oglejte v naši galeriji.
Tudi letos osvojitev našega očaka ne bo izostala. Vabimo vas, da se nam pridružite 7. in 8. avgusta, več pa si preberite v vabilu.
V avgustu se bomo podali po najlepših policah v Dolomite Brenta. Na izletu se bomo pridružili planincem iz PD Sloga Rogatec. Rok za prijavo je podaljšan do 27. 7. 2010. Natančne informacije si poglejte v priloženem vabilu.
Utrinke letošnjega tabora mladih planincev v Drežniških Ravnah smo izdali v internem glasilu Taborni MIŠ MAŠ .
Nehote smo večkrat letošnji tabor primerjali z lanskim, ki smo ga ocenili s samimi presežki, podobno bi lahko rekli tudi za letošnjega, s tem da so bili letošnji hribovski cilji nekoliko nižji in tehnično manj zahtevni, a zaradi tega nič manj naporni. Načrtovani program smo izpolnili v celoti. Nobeden od udeležencev in spremljevalcev se ni poškodoval, žulji in piki žuželk so pa vsakdanjik pri tovrstni dejavnosti, tako da jih ne štejem v to kategorijo.
Drežniške Ravne so nov taborni prostor v zgodovini taborjenja v našem odboru, tako smo lahko udeležencem predstavili novi del Slovenije, ki ima veliko naravnih lepot in bogato zgodovino.
Velik pečat je letos pustila voda. Najprej nas je začarala reka Soča z vso svojo barvitostjo in mogočnostjo. Soča je imela mesto tudi v letošnjem programu, izbirali smo soško postrv in soškega smuča, ni pa šlo tudi brez recitiranja Gregorčičeve Soče. Ogledali smo si več slapov kot v vseh preteklih taborih skupaj, obiskali smo slap Curk, ki je že skoraj presahnil, pa skrivnostni slap Veliki Kozjak, pa Mali Kozjak, ki se skriva pod mostom, nepozabna so bila tudi Koseška korita z množico slapov in brzic v ozki dolini. Vsem se je zelo vtisnilo v spomin kopanje ob Nadiži, kjer so mladi raziskovalci odkrivali skrivnosti reke, gradili jezove in brzice, iskali kamne in jih poslikali, se poslikali tudi sami, za piko na i pa je bil še čisto pravi piknik s pečenimi čevapčiči in hrenovkami. S tem še ni konec vodnih prigod. Privoščili mo si tudi odbojko z vodnimi baloni. Proti koncu tedna nam je taboru začelo primanjkovati pitne vode, pa smo z uigrano tehnično ekipo in varčevalnimi ukrepi rešili tudi to težavo. Za zaključek smo s pomočjo domačih gasilcev pripravili pravi vodni tobogan, ki se je pri temperaturi krepko čez 30 °C vsem še kako prilegel.
Letošnji tabor so zaznamovale visoke temperature in številčna zasedba. Temu smo morali tudi prilagoditi izvajanje programa. Zgodno vstajanje je bilo nujno, ker bi se drugače scvrli pri osvajanju vrhov in vračanju z njih, prav zaradi istega razloga so kombiji prevozili nekaj več kilometrov in vsem prihranili kar nekaj kilometrov pešačenja do tabornega prostora. Udeleženci so videli, da ni nikakršni bav bav vstati ob 4:00 in potem v znosni vročini osvojiti Krn, vstajanje ob 6:00 je bilo pa že čisto normalno, da smo potem lahko osvojili Krasji vrh, Planino Zaprikraj in Planino Kuhinjo.
Poleg vsega naštetega pa je bilo še veliko družabnostii: prepevanje ob tabornem ognju, jutranja telovadba ob pesmi Lavrencija, prepevanje novih bansov … Od športnih iger je bilo letos glavno spremljanje finala svetovnega nogometnega prvenstva, nič manj zanimive pa niso bile igre udeležencev v nogometu, veliko smo igrali odbojko, naučili smo se igrati frizbiball …
Pozabili nismo niti na poučni del tabora, izpeljali smo predavanja iz planinske šole in znanje preverili na planinskem kvizu. Orientacijo so si vsi zapomnili po sladoledu, ki so ga dobili na kontrolni točki in so v trgovini podaljšali obratovalni čas, ker sta dve ekipi zamujali.
Vsem bo ostal v spominu polet s čisto pravim balonom. Marko se je res potrudil in vsem natančno razložil delovanje balona in jih dvignil na 50 metrov, od koder je bil fantastičen pogled na tabor.
Ob vsem naštetem pa je najpomembnejše, da so se stkala nova prijateljstva in poglobila stara. Dokaz so pretočene solze in solzice ob slovesu in obljube, da se naslednje leto zopet vidimo v taboru, kjerkoli že bo.
Uživajte ob gledanju fotogalerije, ki jo je super uredila Manca in prebiranju tabornega glasila, ki ga je izvirno pripravila Nina Maček.
Za vse tiste, ki si pa želite pogledati še več fotografij, si jih pa poglejte tukaj.
(M. P.)
