V četrtek in petek pred počitnicami, se je postavljal tabor vse in kar je potrebno za izvedbo planinskega tabora, v soboto so te objekte zasedli mladi planinci iz PD Slivnica, Dramlje in Vitanje.

V četrtek in petek pred počitnicami, se je postavljal tabor vse in kar je potrebno za izvedbo planinskega tabora, v soboto so te objekte zasedli mladi planinci iz PD Slivnica, Dramlje in Vitanje.

V nedeljo, 11. junija smo izvedli še zadnji izlet pred planinskim taborom za naše osnovnošolce. Izlet v neznano je bil kmalu izlet v znano, saj so vsi pravilno uganili, da sta Dragov dom in cerkev Sv. Magdalene na Homu (605 m). Številni udeleženci so danes obuli nove planinske čevlje (ki jih bodo pred taborom – kot so obljubili – še dobro uhodili). Sicer pa smo ugotovili, da je do našega tabora na Jezerskem le še 13 dni. Že odštevamo in se zelo veselimo! Nekaj utrinkov današnjega izleta …

Je naslov himne, ki je nastala leta 1990, ko je pd prvič taboril na Jezerskem. Himna se še zdaj vedno poje na taborih, le da je ime kraja vedno prilagojen lokaciji tabora.

Vabimo vas na Storžič in na Dan slovenskij planinskih doživetij.
Več o izletu na Storžič lahko najdete tukaj.
M.I.
Letošnjega 21. spominskega pohoda na Klemenčo jamo je pospremilo lepo vreme in pisana druščina od osnovnošolcev tja do starejših članov. Z ogrevanjem smo pričeli pred hotelom, ko smo se podali na pot po ravnini do Razpotja, z dvigovanjem proti jami pa se je začelo bolj resno. Continue reading
Tradicionalno se bomo zadnjo soboto v maju podali na Klemenčo jamo. Več v vabilu.
S. U.
V društvu markacista skrbita za preko 40 km poti, in sicer za “Marijino romarsko pot” in “S klopce na klopco”. Krajše odseke “klopc”prehodita večkrat letno in zato sproti odpravljata pomanjkljivosti.
Tokrat sta se odločila za pregled Marijine poti iz Gorice na Rifnik, Kalobje in Slivnico. Na tem delu sva jima na pomoč priskočila dva člana in dvojica je pričela z delom na Slivnici, druga dvojica pa v Gorici. Obnavljale so se markacije, ki označujejo to pot, nekatere smo narisali na novo, porezale so se veje, ki zakrivajo vidljivost istih, ob ponovnem srečanju pa smo se skupaj vrnili na izhodišče.
Na preostali del poti iz Planine pri Sevnici do Tovornika pod Bohorjem se bomo podali ob drugi priložnosti. Smo pa danes pri našem delu opazili, da kljub vsakoletnim čistilnim akcijam in mnogokratnem opozarjanju o čistem okolju, se še zmeraj najdejo packi, ki jim je čisto vseeno kakšna je narava, saj se ob cestah v jarkih najdejo predvsem prazne steklenice in konzerve. Ob tem pa se vprašam kakšen odnos do narave imajo nekateri državljani, ali jim je res vseeno kakšna je narava in v kakšnem okolju živimo?
S.U.
Slivniško jezero je v preteklem letu praznovalo 40 let napolnitve, zato smo želeli pohod okoli njega speljati že lanskega 2. maja, a nas je prvič v 20 letih pri tem ustavilo vreme. Tako je z jezerom naše društvo praznovalo to leto in 21. tradicionalni pohod je potekal okoli Slivniškega jezera.
Continue reading
Letošnji 2.majski pohod je že 21. zapored in v teh letih smo dodobra prehodili našo KS. V tem času se je KS Slivnica pri Celju preimenovala v KS Gorica pri Slivnici.
Ker je lanski pohod ob 40. letnici polnitve jezera, odpadel zaradi zelo slabega vremena, bomo zato to pot prehodili letos po trasi, ki bi jo že lansko leto in sicer po bližnjih vrhovih, ki jezero obdajajo. Več si preberite tukaj.
Lepo Vabljeni, v torek 2. maja na pohod!

UO PD Slivnica pri Celju
Obvestilo: zaradi napovedi dežja se po dogovoru s prijavljenimi tura prestavi. Datum bo objavljen na spletni strani PD Slivnica pri Celju.
Ste med velikonočnimi prazniki pridelali višek kalorij? Želite ob pričetku kolesarske sezone ponovno priti v dobro formo? Ali pa si enostavno želite razgledne kolesarske ture v odlični družbi? Če je vsaj en odgovor bil “da”, potem se nam pridružite v nedeljo, 23.4.2017 na prvi letošnji turnokolesarski turi TKO PD Slivnica pri Celju, na katero vas vabimo tu.

Razgled na Kozjansko in dalje proti Pohorju
Kot vedo mladi planinci iz OŠ Slivnica pri Celju, Planina pri Sevnici in Vitanje, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, so lubnikarji redni obiskovalci Lubnika – nekateri se na vrh povzpnejo večkrat. Na dan! In naslednji dan spet … Mi smo se na hišno goro Škofje Loke resda povzpeli le enkrat, v soboto, 8. aprila 2017, a nas je bilo za skoraj mesec in pol rednega obiskovalca – 42 vsega skupaj, od najmlajših nožic, ki se še pustijo nositi, do upokojenskih. Skozi slikovito srednjeveško mestno jedro smo se sprehodili do Loškega gradu, po Poti treh gradov sledili markacijam in vitezom do pod Kranclja in naprej do ostankov Starega gradu, ki so ga nekdaj imenovali Divja Loka. Grizli smo kolena in občudovali pomlad na Škofjeloškem ter naposled dosegli razgledni Lubnik (1025 m). Z vrha smo poslali “lubčke” na vse konce in kraje – proti Triglavu, Kamniško-Savinjskim Alpam in na vzhod proti domu. Več utrinkov pa v naši fotogaleriji.

Z Lubnika pošiljamo “lubčke” na vse konce in kraje …
Manca Čujež
V soboto, 8. aprila bomo spoznavali vrh nad Škofjo Loko, Lubnik.

Na OŠ Planina pri Sevnici pod okriljem našega društva tudi deluje planinki krožek. In smo si rekli, zakaj ne bi pripeljali orientacijske tekme tudi na Planino.

Z našimi mladimi planinci smo se 18. marca odpravili na Brnico. Pot nas je vodila od Špice do brniškega mostu, kjer je moral vsak udeleženec plačati mostnino tako, da je pravilno odgovoril na zastavljeno vprašanje s področja planinstva. Pot nas je nato vodila skozi gozd, ki ga je krasilo vijolično resje in kjer smo se tisti, ki smo nosili vijolične majice lahko prav dobro skrili med njim. Na Brnici smo se okrepčali s sendviči, ki smo jih celo pot nosili s seboj, nato pa krenili nazaj proti Celju in ob Savinji do Špice. Poglejte, kako nam je bilo lepo!
N. M.
… da bi odpihnili nizko oblačnost, ki nas je spremljala celo potepanje od Cola do Abrama.
Razgleda tako ni bilo niti na naši najvišji točki – na razglednem stolpu na Javorniku (1240 m), smo pa lahko ta del Slovenske planinske poti spoznavali bolj osredotočeni na korak. Ta je je bil na začetku še zelo smel, tudi do Podkraja je še šlo, do Abrama pa je 10 makadamskih kilometrov zahtevalo svoje dve monotoni uri, ki smo si jih krajšali s klepetom – v družbi, na koncu pa že tudi bolj sami s sabo. In pri Abramu smo ga dočakali. Ne, ne, ne razgled, ampak medveda, ki je kazal razveseljivo več življenja kot poleti.
Nekaj utrinkov pa lahko najdete v naši galeriji.
NGP